Večina ljudi poišče pomoč takrat, ko postane nekaj preveč boleče, preveč naporno ali preveč pomembno, da bi lahko še naprej ignorirali.
Nekdo pride zaradi stresa.
Drugi zaradi konfliktov v ekipi.
Tretji zaradi občutka, da kljub trudu ne dosega rezultatov, ki si jih želi.
Nekdo se sooča s preobremenjenostjo, drugi z odlašanjem, tretji z občutkom izgorelosti ali izgube motivacije.
Problem, ki ga vidimo, ni vedno pravi problem
To so resnični problemi. Vplivajo na kakovost življenja, odnose, zdravje in poslovne rezultate. Vendar pa se v coaching procesu pogosto pokaže nekaj zelo zanimivega: problem, zaradi katerega človek pride, pogosto ni problem, ki ga je treba rešiti.
Je le njegov najbolj viden izraz.
Podoben je opozorilni lučki na armaturni plošči avtomobila. Lučka sama po sebi ni težava. Je sporočilo, da se nekje v ozadju dogaja nekaj, kar potrebuje našo pozornost. Če se osredotočimo zgolj nanjo, ne bomo prišli daleč. Če pa začnemo raziskovati, kaj jo je prižgalo, se odpre možnost za resnično rešitev.
Temu pogosto rečem problem pod problemom.
Kaj se lahko skriva pod stresom, odlašanjem in preobremenjenostjo?
Ko nekdo reče, da nima časa, je morda res preobremenjen. Lahko pa se za tem skriva nekaj drugega. Morda težko postavlja meje. Morda ne zna delegirati. Morda ga vodi strah, da bo razočaral druge, če ne bo vedno na voljo.
Ko nekdo govori o stresu, je stres lahko povsem realen. Toda v ozadju se včasih skriva prepričanje, da mora biti vedno popoln, vedno pripravljen in vedno močan. Ko nekdo odlaša, razlog pogosto ni pomanjkanje discipline, ampak strah pred napako, kritiko ali neuspehom.
Na površini so težave videti različne. V globini pa se pogosto srečujemo z zelo podobnimi vzorci.
Strah pred zavrnitvijo.
Potreba po potrditvi.
Perfekcionizem.
Občutek nevrednosti.
Težave z mejami.
Notranji konflikti med tem, kar si želimo, in tem, kar verjamemo, da bi morali.
Od »Kaj je narobe z mano?« do »Kaj se v resnici dogaja?«
Ko začnemo odkrivati te plasti, se zgodi nekaj pomembnega. Pogled se premakne od vprašanja »Kaj je narobe z mano?« k vprašanju »Kaj se v resnici dogaja?«.
To je velika razlika.
Prvo vprašanje vodi v samokritiko.
Drugo vodi v razumevanje.
In ravno razumevanje je prostor, kjer se začnejo trajne spremembe.
Ljudje pogosto pričakujejo, da bodo spremembe prišle skozi več truda. Da bodo morali postati bolj disciplinirani, bolj organizirani, bolj motivirani ali bolj učinkoviti. Včasih je to res del rešitve. Toda zelo pogosto sprememba pride takrat, ko ni več treba porabljati energije za boj s simptomi, ker smo končno prišli do njihovega izvora.
Takrat se stvari začnejo premikati bolj naravno. Z več lahkotnosti. Z manj notranjega odpora. Z občutkom, da končno plavamo s tokom in ne proti njemu.
Prav zato me pri delu z ljudmi vedno znova zanima isto vprašanje. Ne kaj je problem. To običajno že vemo.
Bolj me zanima, kaj se skriva pod njim.
Kaj želi biti slišano.
Kaj želi biti razumljeno.
Kaj nas skozi težavo skuša naučiti nekaj pomembnega o nas samih.
Kajti pogosto se največja moč ne skriva v tem, da problem čim hitreje odpravimo. Največja moč se skriva v tem, da razumemo, zakaj je sploh nastal.
Ko odkrijemo problem pod problemom, ne najdemo samo rešitve za trenutno situacijo. Pogosto odkrijemo tudi nekaj veliko dragocenejšega – globlje razumevanje sebe. In prav iz tega razumevanja se rojevajo spremembe, ki niso zgolj učinkovite, ampak tudi skladne z nami, našimi vrednotami in načinom, kako želimo živeti in delati.
In zdaj samo še vprašanje za razmislek:
Če bi za trenutek odložili problem, s katerim se trenutno ukvarjate, in se vprašali, kaj se skriva pod njim – kakšen odgovor bi se morda začel pojavljati?
Lahko ga poiščeva skupaj.
Zakaj bi bilo to dobro? Ker boste tako zagotovo prihranili veliko časa, energije, slabe volje in neprespanih noči ob iskanju pravih poti do vašega cilja ali spremembe, za katero veste, da jo potrebujete.
Dobrodošli.
Mojca Leben, osebna in poslovna coachinja (NLP coach, Jungian coach, praktik expresivne art terapije)
