V določenem trenutku poslovne poti se velikokrat zgodi nekaj zanimivega.
Strategije delujejo. Znanje je prisotno. Izkušnje so nabrane.
Navzven je vse videti v redu.
Znotraj pa se pojavi občutek, da nekaj ne teče več z lahkoto.
Odločitve postanejo težje.
Rast zahteva več napora.
Posel začne nositi vse več čustvene teže.
V takih situacijah težava zelo redko leži v pomanjkanju znanja.
Leži globlje – v identiteti, iz katere delujemo.
Posel kot odsev identitete
Način, kako vodimo posel, ni naključen.
Je neposreden odsev našega odnosa do sebe.
Če je občutek lastne vrednosti krhek, bo posel pogosto postal:
– prostor dokazovanja,
– ali nenehnega prilagajanja,
– ali boja,
– ali umika in samosabotaže.
Takrat se posel ne razvija iz vizije, ampak iz potrebe: biti viden, potrjen, sprejet ali vsaj varen.
In to je izjemno izčrpavajoče.
Zakaj ločitev med “jaz” in “moj posel” ni samoumevna
Ena ključnih prelomnic v razvoju podjetnika je trenutek, ko lahko loči:
jaz nisem moj posel.
To ne pomeni, da mi ni mar. Pomeni, da se z njim ne poistovetim.
Dokler je posel podaljšek osebne vrednosti, vsaka poslovna odločitev nosi preveč čustvene teže:
– zavrnitev je osebna,
– neuspeh je osebni poraz,
– rast pa stalni pritisk.
Ko pa se ta odnos premakne, se zgodi nekaj zelo konkretnega: posel postane partner, ne sodnik.
Nova identiteta: zrel odnos s svojim poslom
Nova identiteta v poslu ne pomeni nove vloge ali nove podobe. Pomeni notranji premik.
Gre za prehod:
– iz dokazovanja v jasnost,
– iz boja v sodelovanje,
– iz nadzora v zaupanje.
Takrat se spremeni odnos do denarja.
Cene postanejo mirnejše.
Meje bolj naravne.
Odločitve manj obremenjene.
Posel ne služi več temu, da potrjuje našo vrednost. Ampak postane prostor, kjer se vrednost lahko izrazi.
Občutek lastne vrednosti kot notranji kompas
Občutek lastne vrednosti ni samozavest, ki jo pokažemo navzven.
Je notranji kompas, po katerem se orientiramo, tudi ko ni zunanjih potrditev.
In ta kompas se ne oblikuje v odraslosti.
Njegove osnove nastanejo veliko prej – v primarnih odnosih, v okolju, v izkušnji: ali sem viden, slišan, sprejet.
Zato se v poslu pogosto ne odzivamo na sedanjost, ampak na stare notranje zapise.
Ko tega ne ozavestimo, posel nehote postane prizorišče preteklosti.
Zakaj zgolj razumevanje ni dovolj
Veliko ljudi razume, od kod izvirajo njihovi vzorci. Pa se kljub temu ne spremenijo.
Razlog je preprost: identiteta se ne spreminja na ravni razlage, ampak na ravni izkušnje.
Zato v svojem delu ne ostajam pri pogovoru.
Uporabljam umetnost kot ogledalo zavesti – kot prostor, kjer se notranji vzorci pokažejo brez obramb.
In hipnozo kot orodje, ki omogoča dostop do globljih plasti, kjer se identiteta dejansko preoblikuje.
Ne gre za “popravljanje”, temveč za poravnavo.
Ko se identiteta spremeni, se spremeni tudi prihodnost
Ko posameznik stoji v svoji vrednosti, se prihodnost ne ustvarja več iz preživetja, ampak iz izbire.
Takrat:
– cilji postanejo jasnejši,
– smer bolj stabilna,
– koraki manj razdrobljeni.
Posel začne teči v flow.
Ne zato, ker bi bilo manj dela, ampak ker je manj notranjega upora.
To je prostor odličnosti.
Ne v smislu popolnosti – ampak zrelosti.
Povabilo v osebni proces
Če torej čutie, da vaš naslednji poslovni korak ni nova strategija, ampak notranji premik, če veste, da ste pripravljen/-a pogledati odnos, ki ga imate s seboj in s svojim poslom, vas vabim na brezplačni 30 minutni pogovor - pogovor je popolnoma neobvezujoč, lahko pa se spremeni v nadaljevanje sodelovanja. Ko se bo spremenil vaš odnos do lastne vrednosti, se vaš posel ( ali življenje in odnsoi v njem) ne bo “popravil” - začel se bo razvijati iz pravega izhodišča.
Dobrodošli.
Mojca Leben, osebna in poslovna coachinja (NLP coach, Jungian coach, praktik expresivne art terapije)
