Kako do stanja, ki ni posledica mentalnih vaj, temveč odraz notranje resnice
Veliko ljudi si želi biti v flowu.
Želijo si ga v delu, v ustvarjanju, v življenju.
In zato se trudijo priti do njega – z razmišljanjem, analiziranjem, branjem knjig, z iskanjem “recepta”, kako se vanj vstopi.
To, kar pogosto spregledamo, pa je eno ključno dejstvo: flow ni produkt uma.
Flow je stanje telesa, zavesti, čustev in energije, ki je pretočno, odprto, usklajeno.
In prav zato flowa ne moremo “pre-misliti”.
Vanj ne vstopamo skozi glavo – temveč skozi izkušnjo.
Zato je prvi korak k flowu – vrnitev v telo.
Telo je vhod. Telo je zemljevid. Telo je kompas.
In ko tega ne slišimo, dokler tega zares ne dojamemo, ne zmoremo zares slišati niti sebe.
Telo kot prostor vedenja, modrosti in resnice
Vse pogosteje srečujem ljudi, ki so »prebivališča v glavi«.
Zelo pametni, analitični, odprti za učenje – a utrujeni, raztreseni, odrezani od sebe.
In pogosto tudi neprijetno presenečeni, ko spoznajo, da v resnici sploh ne vedo, kako se zares počutijo. Ali pa kje v telesu nosijo napetost. Kaj jim sporoča njihov dih, njihov srčni utrip, njihova drža.
Telo ne laže.
Ko smo zataknjeni, to najprej pokaže telo: s togostjo, napetostjo, bolečino, nemirom.
In prav tako tudi flow ne prihaja v naše življenje dokler ga najprej ne spustimo - v telo.
Flow ni trik, kako postati in ostati bolj produktiven.
Ni strategija. Ni vaja.
Flow je stanje, v katerem si prisoten – celostno. Telo, dih, misel in čustvo plešejo v istem ritmu.
In prav ta ritem omogoča ustvarjalnost, lahkotnost, povezanost in izjemno učinkovitost – ne zato, ker bi se trudili, ampak ker smo v stiku s tokom življenja in - s seboj.
Moja zgodba: Ko telo govori
Več kot dvajset let sem se aktivno ukvarjala z gibanjem, plesom in ustvarjalnim izražanjem s telesom.
Ne le s posamezniki, temveč z otroki, mladimi, z učitelji, z razredi, s skupnostjo.
Ples in gib nista bila le koreografija, zgolj predstava, bila sta raziskovanje – kaj nam telo sporoča, ko mu prisluhnemo.... kaj se zgodi, ko mu damo besedo brez besed.... ko mu dovolimo, da nas vodi.
In znova in znova sem opazovala, kako zamrznjena energija začne teči, ko si dovolimo biti v stiku s telesom.
Ko začnemo dihati. Ko premikamo roke, ne da bi jih zavestno »vodili«. Ko opazujemo gib, kot bi poslušali notranji glas.
In ko to izkustvo prenesemo v coaching prostor, dobimo nekaj zelo močnega: premik, ki ni več le mentalna sprememba.
Ampak sprememba na ravni telesa. Sprememba, ki ostane. Ki je utelešena in kot taka postane nova pot.
Iz zataknjenosti v pretočnost
Veliko mojih strank pride k mani z občutkom zataknjenosti.
V odnosih, v poklicu, v ustvarjanju.
V glavi vedo, kaj bi morale. Kaj bi si želele. Kaj je logično, smiselno, racionalno.
A telo pravi drugače.
Telo se upira, telo molči, telo se krči, telo zadržuje dih, .....
Ko začnemo raziskovati ta stik – nežno, počasi, brez nasilja nad seboj – se “zgodi” prostor.
Prostor, kjer se zataknjenost začne topiti.
In iz tega mesta začne teči nekaj drugega. Nekaj, kar ni prisiljeno. Nekaj, kar je resnično tvoje.Kar je tok in je pretočnost.
To je alkemija flowa.
Ni navodilo, ni tehnika, ni recept.
Je proces, v katerem začneš poslušati drugače. Sebe. Svoje telo. Svoj notranji ritem.
Namig:
Program Alkemija Flowa, ki ga razvijam, je povabilo k tej poti prehoda iz glave v telo, iz napora v prisotnost, iz zataknjenosti v pretočnost. Ne skozi prisilo, ampak skozi stik. Ne skozi misel, ampak skozi izkušnjo.
Ne moremo se naučiti, kako živeti v flowu.
Lahko pa se na-učimo, kako ga do-pustiti.
In, ko smo enkrat tam, v stanju flowa – je vse drugače.
Mojca Leben, osebna in poslovna coachinja (NLP coach, Jungian coach, praktik expresivne art terapije)
