Ko ljudje prvič slišijo, da v coaching procesu uporabljam tudi umetnost, zgodbe, metafore in simbole, me včasih vprašajo, kakšno povezavo ima to s poslovnim svetom, vodenjem ali reševanjem konkretnih izzivov.
Vprašanje je razumljivo. Večina nas je bila vzgojena v prepričanju, da probleme rešujemo predvsem z razumom. Da analiziramo, načrtujemo, iščemo argumente in sprejemamo logične odločitve. Razum je pomemben. Brez njega težko ustvarjamo, vodimo ali sprejemamo odgovornost za svoje življenje in delo.
Toda obstaja področje človekovega doživljanja, do katerega zgolj z razumom pogosto ne moremo dostopati.
To je področje občutkov, notranjih podob, nezavednih vzorcev, globljih prepričanj in osebnih zgodb, ki jih nosimo v sebi.
Prav tam pa se pogosto skrivajo razlogi, zaradi katerih obstanemo.
Ko razum pozna odgovor, pa se vseeno nič ne spremeni
Človek lahko zelo dobro razume svoj problem. Lahko ga zna odlično opisati. Lahko pozna vse možne rešitve. Pa vendar ostaja na istem mestu.
Ne zato, ker ne bi vedel.
Ampak zato, ker določeni deli njegove notranjosti še niso bili zares slišani.
Umetnost pokaže tisto, za kar včasih nimamo besed
Zgodbe, simboli in umetnost nam omogočajo dostop do tega prostora na drugačen način.
Ko človek riše, ustvarja, izbira podobe, dela s simboli ali raziskuje metafore, pogosto pove veliko več, kot bi lahko povedal zgolj z razlago. Nekatere stvari preprosto nimajo pravih besed. So občutki. Slutnje. Notranje podobe. Tihi glasovi, ki jih razum pogosto presliši.
Zato umetnost v mojem delu ni namenjena ustvarjanju lepih izdelkov.
Nihče ne potrebuje posebnega talenta.
Nihče ne potrebuje predznanja.
Pomemben ni rezultat.
Pomemben je proces.
V procesu ustvarjanja se pogosto zgodi nekaj zelo zanimivega. Človek začne videti sebe in svojo situacijo iz druge perspektive. Kar je bilo prej nejasno, dobi obliko. Kar je bilo skrito, postane vidno. Kar je bilo ujeto v notranjem nemiru, začne dobivati pomen.
Zgodbe in simboli nam pomagajo pogledati globlje
Podobno delujejo tudi zgodbe.
Že tisočletja si ljudje pripovedujemo zgodbe, mite in legende. Ne zato, ker bi bile zgolj zabavne, temveč zato, ker vsebujejo globoko človeško modrost. Ko poslušamo zgodbo, pogosto prepoznamo del sebe. Prepoznamo svoje strahove, svoje dvome, svoje želje in svoje potenciale.
Včasih je lažje prepoznati resnico o sebi skozi zgodbo nekoga drugega kot skozi neposredno vprašanje.
Enako velja za simbole.
Simboli govorijo jezik, ki je starejši od besed. Delujejo na ravni, kjer logične razlage pogosto niso več dovolj. Zato lahko ena sama podoba včasih sproži uvid, za katerega bi potrebovali ure pogovora.
Pri svojem delu opažam, da kombinacija coachinga, umetnosti in simbolnega jezika ustvarja poseben prostor. Prostor, kjer ni treba vsega razumeti takoj. Prostor, kjer se lahko raziskuje brez pritiska. Prostor, kjer se lahko postopoma povežemo z deli sebe, ki so bili morda dolgo spregledani.
In prav v takšnem prostoru se pogosto začnejo najgloblje spremembe.
Ne skozi prisilo.
Ne skozi pritisk.
Ampak skozi zavedanje.
Ko nekaj postane vidno, ga lahko razumemo.
Ko ga razumemo, ga lahko sprejmemo.
In ko ga sprejmemo, se odpre možnost za drugačno izbiro.
Morda je prav zato umetnost eno najnežnejših in hkrati najmočnejših orodij za osebno in poslovno preobrazbo.
Ne daje odgovorov. Pomaga pa nam postavljati prava vprašanja.
In pogosto so prav ta vprašanja začetek poti proti večji jasnosti, lahkotnosti in pretočnosti.
Vprašanje za razmislek:
Katera zgodba, podoba ali simbol vas spremlja že dlje časa?
In kaj, če vam želi povedati nekaj pomembnega o vas samih?
Odgovor lahko poiščeva skupaj. Zakaj bi bilo to dobro? Ker boste tako zagotovo prihranili veliko časa, energije, slabe volje in neprespanih noči ob iskanju pravih poti do vašega cilja ali spremembe, za katero veste, da jo potrebujete. Dobrodošli.
Mojca Leben, osebna in poslovna coachinja (NLP coach, Jungian coach, praktik expresivne art terapije)
