Veliko podjetnikov pride v določenem trenutku do podobnega spoznanja:
»Vem, kaj delam. Imam znanje. Imam izkušnje. Pa vendar se vedno znova zaletavam v iste meje.«
Te meje niso zunanje.
So notranje.
In zelo pogosto so povezane z občutkom lastne vrednosti.
Občutek lastne vrednosti se ne oblikuje v poslu
Občutek lastne vrednosti se ne ustvari takrat, ko odpremo podjetje.
Ne nastane s prvim uspehom.
In ne izgine z neuspehom – čeprav se takrat pogosto najbolj oglasi.
Njegove osnove se oblikujejo veliko prej.
V otroštvu.
V primarnih odnosih.
V okolju, kjer smo se učili, kaj pomeni biti viden, slišan, sprejet.
Tam se zapišejo odgovori na vprašanja, ki jih kasneje v poslu niti ne prepoznamo več kot vprašanja:
– Ali sem dovolj?
– Ali moram dokazovati?
– Ali je varno izstopati?
– Ali smem vzeti prostor?
Ti zapisi so tihi, a vztrajni.
In z nami vstopijo tudi v posel.
Podzavest kot nevidni direktor odločitev
V NLP-ju vemo, da velik del odločitev ne sprejemamo zavestno.
Podzavest vodi izbire, odzive in interpretacije situacij – še posebej takrat, ko smo pod pritiskom.
Zato ni nenavadno, da se v poslu znajdemo v vzorcih, ki jih racionalno ne razumemo:
– znižujemo cene, čeprav vemo, da niso prenizke,
– odlašamo z vidnostjo, čeprav smo pripravljeni,
– prevzemamo preveč, ker ne znamo reči ne,
– ali pa se umaknemo ravno takrat, ko bi bilo smiselno stopiti naprej.
To niso strateške napake.
So odzivi notranjih zapisov.
Zakaj pred tem ne moremo pobegniti
Veliko ljudi poskuša te vzorce “obiti”.
Z več dela.
Z več znanja.
Z več nadzora.
A občutek lastne vrednosti ni nekaj, kar bi lahko pustili doma, ko gremo v službo.
Gre z nami v vsak sestanek, v vsako ponudbo, v vsak pogovor o denarju.
Odzivi, ki sem jih slišala po predstavitvah in delavnicah, so si presenetljivo podobni:
»Teh stvari se dolgo izogibaš.
Potem pa ugotoviš, da te ves čas čakajo.«
In to ni slaba novica.
To je povabilo.
Zgodnejše ozaveščanje pomeni hitrejši pretok
Prej ko ozavestimo, iz katerega mesta delujemo, prej se v poslu začnejo dogajati premiki.
Ne zato, ker bi se življenje nenadoma poenostavilo, ampak zato, ker se zmanjša notranji upor.
Ko ni več potrebe po dokazovanju, se energija sprosti.
Ko ni več strahu pred zavrnitvijo, so meje jasnejše.
Ko vrednost ni več vprašanje, odločitve postanejo mirnejše.
Takrat se pogosto pojavi tisto, kar podjetniki opisujejo kot flow.
Ne kot evforijo, ampak kot občutek notranje poravnanosti.
Umetnost kot varen prostor stika s sabo
Pri delu z občutkom lastne vrednosti se ne ustavljam pri razlagi.
Ker razumevanje samo po sebi redko spremeni vzorec.
Umetnost uporabljam kot prostor, kjer se notranji odnosi pokažejo brez pritiska.
Kot ogledalo, v katerem lahko vidimo, kako vstopamo v odnos – s seboj, z drugimi, s svetom.
V tem prostoru se zelo hitro razkrije:
– ali si dovolimo biti videni,
– ali zadržujemo,
– ali iščemo potrditev,
– ali se umaknemo.
In prav tam se začne resnično delo.
Zakaj globoke spremembe potrebujejo drugačen pristop
Ko delamo z občutkom lastne vrednosti, ne spreminjamo vedenja.
Spreminjamo izhodišče.
Zato v proces vključujem tudi hipnozo – ne kot tehniko, ampak kot možnost dostopa do tistih plasti, kjer so zapisi nastali.
Ko se tam zgodi premik, se sprememba ne zdi naporna.
Postane naravna.
In to je tisto, kar omogoča dolgoročen razvoj – osebni in poslovni.
Povabilo v osebni proces
Če čutite, da vas določeni poslovni izzivi vedno znova pripeljejo na isto točko, če veste, da ne gre več za vprašanje znanja, vas vabim na uvodni 30 minutni klic iz katerega lahko nadaljujeva delo v coaching programu - lahko pa tudi ne. Odločitev je vaša.
Delam z ljudmi, ki so pripravljeni pogledati globlje –ker vedo, da prav tam nastajajo resnični premiki. Ko se spremeni odnos do lastne vrednosti, se posel začne razvijati z več lahkotnosti, jasnosti in smisla.
Mojca Leben, osebna in poslovna coachinja (NLP coach, Jungian coach, praktik expresivne art terapije)
