In kako nam pri tem lahko pomaga coach
Kolikokrat smo si rekli: »Od jutri začnem drugače.« Pa naj bo to bolj zdrava prehrana, bolj iskreni odnosi, zamenjava službe ali preprosto več časa zase. Na začetku nas spremlja zagon, volja, motivacija. A slej ko prej nas življenje “pokliče nazaj” v znane tirnice. Zakaj?
Udobje znanega – tudi če ni prijetno
Naš um je naravnan na varnost in predvidljivost. To pomeni, da se bo – tudi če trenutna situacija ni optimalna – oklepal znanega. Stari vzorci razmišljanja in vedenja, čeprav morda niso najboljši za nas, so domači. Sprememba pa od nas zahteva, da zapustimo to cono udobja in vstopimo v nekaj novega, negotovega. In prav ta negotovost povzroča odpor.
Poleg tega se v ozadju pogosto skrivajo globoka prepričanja: »Nisem dovolj dober.« »Če se spremenim, me bodo zavrnili.« »Ne smem si želeti preveč.« Ta notranja prepričanja delujejo kot nevidne zavore in sabotirajo naš trud, pogosto brez da bi se tega sploh zavedali.
Kaj lahko tukaj naredi coach?
Coach ni svetovalec, ki vam pove, kaj morate narediti. Je usposobljen strokovnjak, ki vas zna poslušati, postavljati prava vprašanja in vas voditi do lastnih spoznanj. Dober coach vidi potencial tam, kjer ga vi morda še ne, in vam pomaga razviti notranjo moč, da temu potencialu sledite.
S pomočjo coacha:
- prepoznate svoje notranje ovire, vzorce in prepričanja, ki vas ustavljajo,
- ozavestite svoje vrednote, cilje in kaj si v resnici želite,
- razvijate jasen načrt za spremembo in ga uresničujete korak za korakom,
- dobite podporo in odgovornost, ki pogosto manjkata pri samostojnih poskusih sprememb.
Coach ni tam, da bi vas »popravil« – temveč da vas spomni, kdo v resnici ste in kaj vse je v vas mogoče.
Zgodba: Ana in pogled, ki se je spremenil
Ko je Ana prvič prišla k meni na coaching, je njen pogled na svet deloval kot meglen deževen dan. Govorila je tiho, z nekakšnim naveličanim tonom, in skoraj vsaka misel se je končala z »…ampak saj nima smisla«. Povedala mi je, da že dolgo čuti, kot da stoji na mestu. V službi je nihče ne ceni, v odnosih daje preveč, nazaj pa ne dobi nič. Želela si je spremembe – a je ni znala niti ubesediti, kaj šele narediti.
Na začetku nisva govorili o velikih ciljih. Osredotočili sva se na majhne korake: opaziti, kje se pojavljajo negativni vzorci, kako govori sama s sabo, katere zgodbe si pripoveduje vsak dan. Začela je zapisovati, za kaj je hvaležna. Najprej z odporom – zdelo se ji je otročje. A vztrajala je.
Pogovarjali sva se o tem, kako njen notranji kritik vodi njene misli in kako lahko razvija bolj prijazen, spodbuden notranji glas. Ana je začela opažati, da ni vse tako črno-belo, kot je mislila. V službi je nekdo pohvalil njen trud. Doma je rekla ne, prvič po dolgem času – in ni se podrl svet. Njena drža se je začela spreminjati.
Po nekaj mesecih coaching srečanj je prišla z nasmehom. »Veš kaj? Prvič po dolgem času imam občutek, da življenje ni proti meni. Samo jaz sem bila proti sebi.«
Danes Ana še vedno hodi po poti osebne rasti, zaveda se, da je to proces. Ni postala nekdo drug – postala je bolj "Ana". Pove, ko ji nekaj ne ustreza. Vzpostavlja meje, sebi in drugim. In zna opaziti lepoto v vsakdanjih trenutkih, tudi če so nepopolni. In velikokrat reče: »Nekoč bi na to gledala čisto drugače.«
In to je moč coachinga.
Sprememba je proces, ne dogodek
Največja zmota je pričakovati, da bomo vse spremenili čez noč. Coaching nas uči potrpežljivosti in zaupanja v proces. Uči nas, da vsak korak šteje – tudi tisti najmanjši. Da je čisto v redu, če kdaj pademo, pomembno je le, da vemo, kako vstati. In da ni potrebe, da po tej poti hodimo sami.
Zato, če čutite, da je čas za spremembo – pa ne veste, kje in kako začeti – si dovolite podporo. Coaching ni znak šibkosti. Je pogumen korak k sebi.
Nataša Šafhalter Đukić, NLP Coach Praktik, Journal Terapy Coach
