Nas lahko pogovori izmučijo?
Ste se kdaj po pogovoru počutili izčrpani, čeprav ni šlo za konflikt ali naporno temo? Ali pa ste se, nasprotno, po daljšem klepetu počutili še bolj živi in povezani kot prej? Če ste na prvo vprašanje odgovorili z “da”, ste verjetno bolj introvertiran tip. Če na drugega, bolj ekstravertiran. Oboje je popolnoma v redu — in prav o tem se premalo pogovarjamo.
Kot NLP trenerka in coach pogosto delam z ljudmi, ki se v odnosih znajdejo na različnih bregovih energijskih potreb, ko gre za komunikacijo. In ni redkost, da ravno to vodi v nesporazume.
1. Introverti: manj besed, več globine
Introverti ne marajo površinskega klepeta. Pogosto potrebujejo več tišine, več notranje obdelave informacij in več časa zase. Pogovor jih lahko izmuči, še posebej če je dolg, čustveno nabit ali brez jasne smeri. To ne pomeni, da introverti ne marajo ljudi — le da jih druženje in dolgotrajni pogovori stanejo več energije
2. Ekstraverti: energija skozi besede
Ekstraverti pa pogovor vidijo kot glavno gorivo. V komunikaciji se povezujejo, sproščajo, razmišljajo na glas, obdelujejo informacije kar med govorjenjem. Pogovor zanje ni le sredstvo, ampak način življenja. In ko sogovornik (npr. introvert) postane tišji ali bolj zadržan, lahko to doživijo kot zavrnitev, če ne razumejo, zakaj se to dogaja.
3. Kako si lahko pridemo naproti?
Zavedanje: Prvi korak je razumevanje, da ne doživljamo sveta vsi enako. To ni dobro ali slabo — je samo drugače.
Jasna komunikacija: Introverti naj ne oklevajo povedati, kdaj potrebujejo odmor, tišino ali čas za razmislek. Ekstraverti pa naj ne jemljejo osebno, če sogovornik ne želi takoj odgovoriti ali se pogovarjati dolgo v noč.
Določanje namenov: Včasih pomaga že to, da se vprašamo: "Zakaj se pogovarjava? Kaj želiva drug od drugega?" To ustvari prostor za obojestransko razumevanje in spoštovanje potreb.
Dogovor o "ritmu": Morda si v partnerstvu, prijateljstvu ali sodelovanju lahko ustvarita "komunikacijski dogovor" — koliko je dovolj, kdaj je pravi čas in kako obema ustreza, da se povežeta.
Zaključek
Različni smo — in prav v tem je čar. Ni treba, da se vsi pogovarjamo enako, ampak pomembno je, da si damo prostor, da se slišimo in spoštujemo. Ko sprejmemo svoje razlike kot darila, ne kot ovire, zgradimo mostove razumevanja, ki nas povezujejo na globlji ravni.
In prav s tem se ukvarjamo na izobraževanju NLP Praktik. S prepoznavanjem, razumevanjem in sprejemanjem različnosti med ljudmi. Učimo se, kako učinkovito komunicirati z različnimi tipi osebnosti, kako prepoznati lastne potrebe in potrebe drugih ter kako ustvarjati prostor za sodelovanje, kjer se vsak počuti slišan, razumljen in spoštovan. S pomočjo NLP orodij razvijamo čustveno inteligenco, fleksibilnost in zmožnost, da se povezujemo na način, ki ne izčrpava, temveč gradi.
