Zamislite si situacijo, ko vam partner (M/Ž) nekaj razlaga. Na primer kako deluje neka funkcija v Exelu (za katerega strokovnjak je on, vi pa ga pač obvladate recimo da le malo). In konča razlago s stavkom: “Saj razumeš zdaj, ne?”

Ker je tole primer iz mojega pogovora s partnerjem vam lahko povem, da je mene tale “Razumeš?” običajno dvignil v zrak. Enostavno je v meni sprožil jezen odziv v smislu: jasno da razumem, sam nisem neumna!

Na svojem izobraževanju NLP Diplome sem komaj spoznala, kaj je dobra plat vprašanja “razumeš”.

Med učenjem NLP (nevrolingvističnega programiranja) sem ugotovila, da vprašanje “Razumeš?” ni nujno mišljeno kot dvom o moji inteligenci ali sposobnosti razumevanja. To je način preverjanja, ali je bilo sporočilo uspešno preneseno in razumljeno. Tukaj je nekaj ključnih točk, ki sem jih spoznala:

1. Namen preverjanja razumevanja: sogovornik, ki vpraša “Razumeš?”, morda samo želi biti prepričan, da smo dobili vse potrebne informacije. To vprašanje je način, kako ugotovimo, ali je treba dodatno razložiti ali pojasniti kakšno stvar.
2. Perspektiva sogovornika: sogovornik morda sploh ne razmišlja o naši sposobnosti razumevanja. Lahko da le poskuša preveriti, ali je sam razložil dovolj jasno in razumljivo. Včasih je težko vedeti, koliko nekdo že ve o določeni temi, zato je to vprašanje orodje za preverjanje in ne kritika.
3. Pomen povratne informacije: na NLP izobraževanju sem se naučila, da je povratna informacija ključna za učinkovito komunikacijo. Če vprašanje “Razumeš?” povzroči negativen odziv, je pomembno, da to sporočimo na način, ki spodbuja boljšo komunikacijo v prihodnosti. Na primer, lahko rečemo: “Včasih mi vprašanje ‘Razumeš?’ zveni pokroviteljsko, čeprav vem, da to ni tvoj namen. Lahko bi poskusila s ‘Je kaj nejasnega?’ ali ‘Kako se ti zdi?’.”
4. Sprememba perspektive: ko sem spremenila svojo perspektivo, sem začela vprašanje “Razumeš?” dojemati kot priložnost za sodelovanje. Če se sogovornik trudi razložiti nekaj novega, to pomeni, da želi deliti svoje znanje in pomagati. Namesto da bi vprašanje vzela kot dvom v mojo sposobnost, sem ga začela dojemati kot povabilo k pogovoru.

S pomočjo komunikacijskih veščin in tehnik na NLP Diplomi in njenem nadaljevanju NLP Praktik sem se naučila naslednjih korakov, ki so izboljšali moje odzive in komunikacijo s partnerjem:

1. Prepoznavanje čustvene reakcije: prepoznala sem, da vprašanje “Razumeš?” sproža v meni določene čustvene reakcije. Namesto da bi takoj reagirala, sem se naučila vzeti trenutek za razmislek o tem, zakaj se tako počutim, in kako se lahko drugače odzovem (ne več na avtopilota).
2. Izražanje svojih občutkov: Naučila sem se izraziti svoje občutke na miren in konstruktiven način. To sem pričela deliti tudi s partnerjem (česar prej nisem počela). Namesto da bi se razjezila, sem rekla: “Ko me vprašaš ‘Razumeš?’, se včasih počutim, kot da dvomiš v moje sposobnosti. Morda bi lahko uporabil/a drugačno vprašanje, ki bi nama obema pomagalo bolje razumeti.”
3. Pozitivna povratna informacija: Pohvalila sem partnerja, ko je uporabil drugačen pristop. Na primer: “Hvala, ker si vprašal ‘Ali je kaj nejasnega?’ To mi res pomaga bolje razumeti in ne povzroča občutka dvoma.”

S temi spremembami sem izboljšala najino komunikacijo in zmanjšala nesporazume. Zdaj se bolj osredotočam na namen in kontekst vprašanj ter bolje razumem, kako pomembno je preverjanje razumevanja v vsakem pogovoru.

Nataša Šafhalter Đukić, NLP Trener in NLP Coach