Ljudje smo različni v veliko pogledih in ena izmed razlik med nami je tudi način, kako se učimo. Te razlike so prisotne že vse tja od otroških dni. Razlike veljajo za vse vrste vsebin in vsa okolja, v katerih se otroci učijo. V želji po učinkovitem podajanju vsebin v razredu, učitelji stremijo k razumevanju različnih stilov učenja otrok. Poznavanje učnega stila je v veliko pomoč tudi staršem pri vsakodnevni vzgoji in pomoči pri obšolskem delu. Seveda je zelo možno, da se naš učni stil (tako je, tudi odrasli jih imamo) razlikuje od učnega stila otroka. Zato je dobro, da poznate tako učni stil svojega otroka kot tudi svoj učni stil.

Otroci se torej učijo različno in učni stil nam pove na kakšen način naš otrok najraje prejema informacije. To seveda ne pomeni, da se otrok uči samo na ta – en način, vedno gre za kombinacijo. Vendar pa imajo posamezni otroci večinoma en učni stil raje kot druge. Imenujemo ga preferenčni učni stil. Noben učni stil ni napačen ali kateri boljši od drugih. Pomembno je, da ga poznamo, saj lahko s tem pomagamo otroku dosegati boljše rezultate in pozitivne učne izkušnje.

KATERE STILE UČENJA POZNAMO 

Poznamo tri učne stile po modelu VAK in ti so:

  • vizualen (V),
  • avditiven (A) in
  • kinestetičen (K) učni stil.

Torej lahko ima vsak učenec svoj preferenčni model učenja, ki je lahko vizualen (razmišljanje v slikah, uporaba vizualnih pripomočkov – grafov, slik, diagramov, simbolov, videov, itd.), avditiven (poslušanje predavanj, diskusije, učenje s pomočjo posnetih predavanj, ipd.) in kinestetičen način učenja (učenje z izkušnjo, premikanjem, otipom in početjem – aktivno raziskovanje sveta, znanstveni projekti, eksperimenti, itd.).

Avtor modela VAK (tudi VARK) je Neil.F.Flemig, ki ga je razvil na temelju predhodnih NLP (nevrolingvistično programiranje) modelov. Model VAK je tudi eden temeljnih v kurikulumu NLP (več o NLP na http://nlp4um.si/kaj-je-nlp.html )

METODE POUČEVANJA

Uporaba tega modela omogoča učiteljem, vzgojiteljem in staršem, da svoje vsebine podajajo na načine, ki ustrezajo vsem trem načinom učenja. Če želite otroku s poudarjenim vizualnim načinom učenja kar najučinkoviteje podajati vsebino, uporabljajte metode, kot so: risanje simbolov in slik, označujte pomembne besede in gesla, informacije organizirajte v  grafe, izdelujte kartice z gesli, iz besed izvedite diagrame, slike, simbole, lahko uporabljate tudi dnevnike aktivnosti, zapiske in sezname zadolžitev.

Otroci z avditivnim načinom učenja se bodo najraje učili s pomočjo tradicionalnih metod, zelo koristne metode pa so: skupno glasno branje, spodbujanje k glasnemu učenju, da si sami berejo navodila, učenje v parih, ko si lahko drug drugemu razlagajo rešitve in nova znanja, reševanje nalog po korakih, da si jih lahko tudi glasno preberejo.

Kinestetični otroci se najraje učijo v gibanju in takrat, ko aktivno nekaj počno. Radi ugotavljajo, kako stvari delujejo. Stvari želijo potipati, z njimi rokovati in imajo krajšo aktivno pozornost. Predvsem pa so raje vključeni, kot da bi o nečem samo poslušali. Kinestete lahko vključite v razne laboratorijske vaje, bodisi matematične ali znanstvene, lahko sodelujejo v dramskih uprizoritvah, radi se učijo na ekskurzijah, izvajajo skeče in predstave. Vzpodbujajte jih, da si zapisujejo stvari, rišejo miselne vzorce ter izdelujejo modele.

Tudi učenci in študenti lahko model uporabijo za identifikacijo njihovega preferenčnega načina učenja in s tem dosegaj