Kdo so otroci z disleksijo, disgrafijo in disortografijo in kaj potrebujejo?

Izvirna cena je bila: 30.00 €.Trenutna cena je: 9.00 €.

Cena v zadnjih 30 dneh ni bila spremenjena.

Potrdilo o udeležbi

Potrebujete potrdilo o udeležbi? Vpišite vaše ime in priimek in po ogledu webinarja vam po e-pošti pošljemo potrdilo, ki si ga lahko tudi natisnete.

  • Na webinar se prijavite tako, da kliknete “DODAJ V KOŠARICO” in zaključite nakup.

Opis

"Razumevanje, strokovna podpora in krepitev potencialov in notranjih moči učencev z disleksijo, disgrafijo in disortografijo ustvarja razrast kreativnosti, spodbuja doseganje osebnih in poklicnih ciljev ter omogoča izpopolnjujoče odnose."

Tanja Černe

  • Imate ob sebi otroka s težavami črkovanja, pisanja? Morda otroka, ki ima težave z grafomotoriko?

  • Sumite, da je vzrok njegovih težav globji, a ne veste, kam se obrniti in kako se prepričati, če vaše slutnje držijo?

V predavanju vas bo dr. Tanja Černe seznanila z značilnostmi otrok (učencev) s kognitivnimi primanjkljaji, ki so nevrobiološko in nevrofiziološko pogojeni (disleksija – specifična motnja branja in pisanja, disgrafija – specifična motnja pisanja na ravni vidno-motorični procesov in disortografija – specifična motnja pisanja na področju pravopisa). Tudi ti otroci imajo poleg področij primanjkljajev tudi svoja močna področja/ področja potencialov, ki jih je potrebno prepoznati in jih vzpodbujati.

Seznanila vas bo  s strategijami za socialno vključevanje ter strategijami, ki odgovarjajo njihovim  posebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam. Poudarila bo pomen inkluzivno naravnanega okolja, ki spodbuja učinkovito učenje, sledenje pouku ter izkazovanje znanja.

Webinar je primeren za pedagoške delavce, študente pedagoških smeri, kot tud za starše in druge zainteresirane posameznike.

CILJI delavnice:

  • Zavedanje, da je vzrok za pojavnost disleksije, disgrafije in disortografije kognitivni primanjkljaj, ki je nevrobiološko in nevrofiziološko pogojen.

  • Zavedanje, da imajo učenci z disleksijo, disgrafijo, disortografijo drugačen način procesiranja simbolnih informacij, kar se izkazuje pri učenju različnih učnih predmetov.

  • Zavedanje, da je potrebno krepiti šibka področja ter imeti tudi čas za razvoj potencialov.

  • Razumeti, da so učenci z disleksijo, diagrafijo in disortografijo pogosto nespretni v socialnih stikih in da potrebujejo podporo pri socialnem vključevanju s hitro formativno povratno informacijo ter različnimi oblikami skupinskega dela.

  • Razumeti, da imajo učenci  z disleksijo, diagrafijo in disortografijo posebne vzgojno-izobraževalne potrebe ter da potrebujejo inkluzivno naravnano okolje, v katerem se lahko učinkovito učijo, sledijo pouku, izkazujejo znanje ter razvijajo pozitivno samopodobo.

KAJ SO DISLEKSIJA, DISGRAFIJA IN DISORTOGRAFIJA?

Disleksija je specifična učna težava, ki prizadene predvsem veščine pismenosti in jezika. Pogosto pa vpliva na učenje drugih učnih predmetov. Prisotna je že ob rojstvu. Velikokrat je genetsko pogojena (kromosomska napaka) in vpliva na posameznika celo življenje. Gre za težave na področju predelovanja glasov, hitrega poimenovanja, delovnega spomnina, hitrosti procesiranja informacij in težave avtomatizacije in generalizacije veščin. Težave omejujejo posameznika pri razvoju šolskih spretnosti. Na ravni slušno-vidnih procesov, govorimo o motnji branja (disleksija), na ravni vidno-motoričnih procesov pa o motnji pisanja (disgrafija). Pojavlja se v 5-10 % populacije; 60-80 % dečkov (vir dr. Pol Ghesquiere). Pojavlja se na kuntinuumu od lažjih do težjih oblik. Težje oblike imenujemo primanjkjaji na posameznih področjih učenja.

Včasih se je uporabljal izraz legastenija ali bolj splošen izraz, specifična motnja branja in pisanja ali specifične učne težave.

Disgrafija je specifična motnja pisanja, na ravni vidno-motorični procesov. Kaže se že v predšolskem obdobju, ko otrok vztrajno napačno drži pisalo, ko je grafomotorično okornejši ter nasploh manj motiviran za risanje, barvanje, pisanje. Lahko je neroden, manj spreten pri obuvanju in oblačenju ter se izogiba določenih športnih dejavnosti. Za učenje pisanja je pomemben razvoj senzomotorike in grafomotorike. Grafomotorika je sposobnost in spretnost pisanja (oblikovanja črk in drugih pisnih znamenj) ter je del splošne motorike. Del grafomotorike je pisanje, ki je nadzorovano, hoteno gibanje. Pri pisanju obvladujemo obliko ter velikost črk v predvidenem prostoru. Kako držimo in uporabljamo pisalo, pa je odvisno od zrelosti mišičnega tonusa ter načina drže, ki smo jo avtomatizirali. Dozorevanje mišic poteka v kranio-kavdalni (od glave navzdol) ter medio-lateralni smeri (od sredine telesa proti periferiji). Za pisanje mora dozoreti mišična napetost v prstih rok in med otroci obstojajo velike razlike že v obdobju šolanja. Disgrafija se pojavlja pri 6-7% otrok, od tega pri 80% fantkov.

Disortografija se nanaša na nabor pisnih napak, ki vplivajo na črkovanje, vendar ne vplivajo na postavitev, obliko ali smer napisanih črk in besed. Disortografija vpliva na sposobnost prepisovanja govorjenega ali pisnega besedišča z ustreznimi grafemi in skladnost s pravopisnimi pravili.

O dr. Tanji Černe

Dr. Tanja Černe je profesorica defektologije za osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibalnem razvoju. Zaposlena je na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, kjer izvaja diagnostično in korektivno ter svetovalno obravnavo z otroki in mladostniki z razvojnimi in učnimi težavami, njihovimi starši in učitelji.

Njeno pedagoško delo obsega izobraževanje študentov, pedagoških delavcev in izobraževanje staršev otrok s specifičnimi učnimi težavami in ADHD. Je avtorica znanstvenih in strokovnih prispevkov in predavateljica na različnih konferencah in strokovnih posvetih. Zaključila je izobraževanja iz pedagoške kineziologije, nevrolingvističnega programiranja, učnega coachinga, logoteorije in logoterapije ter izobraževanje iz spontanega in aktivnega učenja na osnovi montessori pedagogike.

V prostem času v okviru podjetja Lupinica, Tanja Černe, s.p. sodeluje pri razvoju in izdelavi lesenih didaktičnih pripomočkov, ki so v pomoč učencem pri opismenjevanju ter pri korekciji specifičnih kognitivnih primanjkljajev.

Tanja Černe

dr. Tanja Černe

Profesorica defektologije za osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibalnem razvoju.

Zaposlena je na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, kjer izvaja diagnostično in korektivno ter svetovalno obravnavo z otroki in mladostniki z razvojnimi in učnimi težavami, njihovimi starši in učitelji.