Kolikokrat se zalotite, da razmišljate o stvareh, ki v danem trenutku niso pomembne, a vas bremenijo in delajo nemirne? Občutek imate, da vam misli kar švigajo sem ter tja, veste, da bi jih morali umiriti in se osredotočiti na trenutek, a nikakor jih ne znate ustaviti…

Kako se naučiti nadzirati svoje misli, jih usmerjati in preusmerjati, poiskati učinkovite rešitve za izzive, s katerimi se soočate?

S pomočjo hipnoze oziroma samohipnoze.

Kaj je hipnoza?

Je način komunikacije, ki ga že zdaj (namerno ali nenamerno) uporabljate v svojem vsakdanjem življenju. Vsak slišan, izrečen, prebran ali mišljen stavek je hipnoza. Pri samohipnoza smo najbolj dovzetni ravno za svoj glas in lastne besede, ki si jih stalno ponavljamo, velikokrat tudi v našo škodo.

Pri vodeni hipnozi gre za budno stanje, v katerem se zavest oddalji od vsakodnevnih skrbi, vse okoli nas je v tistem trenutku nepomembno. V tem sproščenem stanju lahko naš nezavedni del kreativno odgovarja na sugestije, kar klientu (ali nam samim pri samohipnozi) omogoča spreminjanje lastnih neželenih lastnosti.

Zgodovina hipnoze

Ohranjeni klinopisi Sumercev  pred okoli štiri tisoč leti potrjujejo, da so že takrat hipnozo poznali in jo tudi uporabljali. Ebersov papirus (stari Egipt, 1550 pr.n.št.)  je med najstarejšimi papirusi medicine. Pojasnjuje metode hipnoze, ki so presenetljivo podobne sodobnim metodam (indukcija hipnoze s pomočjo svetleče kovinske ploščice). V antiki so Grki uporabljali hipnozo za zdravljenje ljudi v svetiščih. Do nastopa inkvizicije so hipnozo uporabljali tudi krščanski redovniki in menihi. Moderna hipnoza ima začetke z avstrijskim zdravnikom Franzom Mesmerjem (1734–1815) in škotskim zdravnikom Jamesom Braidom (1795 – 1860), ki je prvi uvedel termin hipnotizem kot skrajšavo za nevro-hipnotizem (spanje živcev). James Esdaile (1808 – 1859), škotski kirurg, je operiral številne paciente v posebnem brezbolečinskem hipnotičnem stanju (esdaile state – stanje globoke hipnoze).

Kasneje so hipnozo uporabljali predvsem v ZDA. Dave Elman, Milton H.Erickson, Gerald Kein, Stephen Wolinsky so samo nekateri od velikih strokovnjakov hipnoze. Leta 1955 je Britansko zdravniško združenje priznalo hipnozo kot medicinsko terapijo. Papež Pij XII je leta 1956 odobril uporabo hipnoze v rokah zdravstvenih delavcev za diagnosticiranje in zdravljenje.  Danes se hipnoza v medicinske namene uporablja po vsem svetu.

Prednosti hipnoze

Hipnozo se uporablja za odpravljanje nespečnosti, tesnobe, stresa, raznih strahov in fobij, psihične izčrpanosti, pri odpravljanju nezaželenih razvad, pri blaženju bolečin… Vse pogosteje jo uporabljajo tudi športniki v sklopu psihološke priprave na tekmovanja. Pomaga nam pri pridobivanju samokontrole in razvijanju naših potencialov.

Miti o hipnozi

→ Hipnoza je čarovništvo, magija

Ne drži. Hipnoza je namenjena izključno zdravljenju oziroma izboljšanju psihičnega in psihofizičnega stanja. 

→ Hipnoza je nevarna, nekdo bo nadziral moj um!

Hipnoza ni nevarna in pri tem ne gre za nadzor uma, prav tako coach ne bo nadzoroval vašega vedenja. Vse to je posledica hoolywoodskih filmov in odrske hipnoze, ki nima s pravo hipnozo nič skupnega. Tudi v stanju hipnoze imamo mi sami nadzor nad svojim vedenjem in doživljanjem. V hipnozi ne morete ničesar storiti brez svoje volje, torej vas ne more nihče prepričati v nekaj, česar nočete. 

→ V hipnozi lahko zaspimo ali se onesvestimo

Hipnoza ni enaka spanju, tudi onesvestimo se ne. V hipnozi smo v budnem stanju, zavedamo se vsega okoli nas, a z zmanjšanim zavedanjem. Predvsem smo zelo sproščeni in neobremenjeni.

NLP in hipnoza

Hipnoza je del NLPja oziroma NLP tehnik. V NLP hipnozo uporabljamo pri individualnem delu s klienti, ki želijo narediti v svojem življenju hiter premik. Ker gre pri hipnozi za delo z nezavednim, gre tudi za temeljit in poglobljen način reševanja klientovih izzivov. S tehnikami hipnoze podpremo klasični coaching, s čimer učinkovito aktiviramo nezavedni del in omogočimo klientu, da pride do cilja na bolj učinkovit način, hitreje in z manj napora.