Januar je mesec, ko si obljubljamo veliko, a nam številne sanje začnejo hitro kopneti že s prvim januarskim snegom. Eden izmed načinov, da ostanemo zvesti in zavezani svojim novoletnim zaobljubam, je zagotovo, da poiščemo pravega coacha_injo za naše cilje in ustreznega mentorja_ico za našo rast in razvoj.

Zato ni čudno, da je prav januar mesec mentorstva, – 17. januarja pa proslavljamo tudi Mednarodni dan mentorstva.

Coaching in mentorstvo

Čeprav ga povezujemo z učenjem, ni vsak učni proces hkrati tudi mentorski. Mentor mentoriranca namreč ne usposablja le za opravljanje določene aktivnosti, ampak ga opolnomoči in opogumi za samostojen razvoj veščin, sposobnosti in lastnih potencialov. Dober mentor vam ne bo le nakazal smeri. Pokazal vam bo, da je prava pot že v vas, samo jo morate poiskati v labirintu tisočerih želja, ambicij in obveznosti. Kolikor je potrebno, bo ob vas hodil, dokler se megla ne razjasni.

Mentorski proces ni hierarhičen, mentor in mentoriranec se v njem dopolnjujeta. Ni enosmeren, saj se mentor uči od mentoriranca prav tako kot se mentoriranec uči od mentorja.  Ni niti enoznačen ali linearen. Danes govorimo o poslovnih izzivih, jutri pa se dotaknemo ranljivosti, ki se skriva pod njimi. Zato je najpomembnejša veščina dobrega mentorja umetnost aktivnega poslušanja, in tišine, ko je ta potrebna. Dober mentor bo znal odpreti vrata, za katera mentoriranec ni niti vedel, da obstajajo.

Mentorstvo v družini

Srečni in uspešni otroci prvo izkušnjo skrbnega mentorskega odnosa doživijo že v družini. Starševska vloga je bistveno več kot zgolj mentorska, vendar se prav takrat, ko se starševske veščine povežejo z mentorsko miselnostjo, otroci razvijejo v pogumnejše in samozavestnejše posameznike.

Pri tem ne gre zgolj za učenje konkretnih spretnosti, kot sta kuhanje jajc ali reševanje enačb. Z vsakdanjim ravnanjem otroke nenehno usmerjamo, saj nas predvsem opazujejo in posnemajo – naše odločitve, vztrajnost, odzive na konflikte ter načine soočanja z izzivi. Najboljši starši niso tisti, ki imajo vedno vse odgovore, temveč tisti, ki znajo stati ob strani in so pripravljeni rasti skupaj s svojim otrokom.

Mentorstvo v podjetju

V podjetjih je postalo mentorstvo nova vaba in bombonček za zaposlene. Že skoraj vsak delodajalec ponuja mentorstvo, v resnici pa prepogosto gre le za tehnično uvajanje v posel ali pasivno izobraževanje, ki jemlje ljudem dragocen čas in energijo.

Mentorsko kulturo v podjetje ne uvajamo, ampak jo gradimo. To potrebuje čas, potrpljenje in predvsem – pripravljenost za spremembe. Mentorska kultura ne zraste iz pravilnikov. Njene temelje iščemo v zaupanju, radovednosti in pripravljenosti deliti znanje brez strahu, da ga bomo s tem izgubili. A predvsem – mentorsko kulturo gradimo z vsakim pogovorom, ki ga ne preskočimo in ga skrbno izpeljemo.

V podjetjih je postalo mentorstvo nova vaba in bombonček za zaposlene.

Po drugi strani, ona je temelj trajnosti in uspešnosti podjetja. Na njej gradimo ter ustvarjamo psihološko varno delovno okolje, v katerem vsak lahko izrazi strah in negotovost ali preprosto reče "ne vem" ali "potrebujem pomoč".  To je začetek odličnega medgeneracijskega in medkulturnega sodelovanja in dopolnjevanja, kar prinaša v podjetje inovativnost, stabilnost in dolgoročne uspehe.

Zato, ko v podjetju rečete, da ponujate mentorstvo, tega ne jemljite kot breme ali le dobro promocijo. Če si resno vzamete čas ter mentorsko kulturo vpeljete v vse delovne procese, se vam bo to večkrat obrestovalo kot vsaka dobra dolgoročna investicija v razvoj.

Olga BrezovarStratolikom BC

strokovnjakinja za strateško in interno komuniciranje, nekonfliktno in krizno komunikacijo ter strateško razmišljanje in razvoj podjetij