Zakaj pogosto dvomimo vase in kako to spremeniti
Samozavest je ena izmed najpomembnejših lastnosti, ki oblikuje kakovost našega življenja. Vpliva na odnose, izbiro kariere, doseganje ciljev, sprejemanje odločitev in splošno počutje, predvsem pa na samopodobo in to, kaj si mislimo o sebi. Veliko ljudi se pogosto spopada z izzivi na tem področju; dvomimo vase, počutimo se nezadostne v različnih življenjskih situacijah, ne dovolj dobri, uspešni, se primerjamo z drugimi in njihovimi dosežki …
Kaj vse vpliva na našo samozavest?
1. Družbeni pritiski in stereotipi
Že od malih nog smo izpostavljeni družbenim (ali družinskim) pričakovanjem, ki lahko negativno vplivajo na razvoj zdrave samozavesti. Sporočila o tem, kako naj izgleda »popolna« oseba, kako naj se obnaša in kaj naj dosega, pogosto ustvarjajo nerealistične standarde. Mediji, družbena omrežja in včasih tudi naša okolica nas prepričujejo, da nismo dovolj dobri, dovolj uspešni, dovolj lepi – ne glede na to, kaj dosežemo. Saj bi vendar lahko dosegli še več, znali bolje! #sarkazemoff
2. Perfekcionizem kot past
Mnogi se ujamemo v past perfekcionizma. Želimo biti popolni v vseh vlogah – kot partnerji, starši, sodelavci, prijatelji. Ta težnja po popolnosti (ki je po našem mnenju nikoli ne dosežemo) lahko paradoksalno vodi v manjšo samozavest. Prepogosto se osredotočamo na napake in pomanjkljivosti namesto na dosežke in močne strani, ki jih imamo.
3. Primerjanje z drugimi
V dobi družbenih omrežij je primerjanje postalo zelo enostavno in pogostejše kot nekoč. Gledamo skrbno izbrane (in s filtri obdelane) fotografije ter zgodbe drugih ljudi in jih primerjamo s svojim vsakdanom. To nas lahko vodi v občutke nezadostnosti in dvoma vase.
4. Naš notranji kritik
Veliko ljudi ima zelo razvit notranji kritičen glas, ki nenehno komentira dejanja, videz in odločitve. Ta glas je pogosto precej ostrejši od kritik, ki bi jih prejeli od drugih, ali od tistih, ki bi jih sami namenili nekomu drugemu.
Zgodba naše udeleženke: moč varnega prostora za preobrazbo
V eni od zadnjih skupin NLP Praktik je bila udeleženka – poimenujmo jo Marjetka – ki je predstavljala definicijo nesamozavestne osebe. Na prvih srečanjih je le tiho sedela, komaj kaj spregovorila, tudi ko smo jo ostali udeleženci nagovorili. Že njena telesna drža je izdajala nelagodje in nekakšen strah pred soudeleženci oziroma izpostavljenostjo.
Prva srečanja je preživela v skorajda popolni tišini, opazovala je druge, kako delijo svoje izkušnje in misli. Videti je bilo, da bi rada sodelovala, a je bil strah premočan. Ko so drugi delili svoje zgodbe, je le prikimala, njen obraz pa je izdajal mešanico želje po sodelovanju in strahu pred izpostavljenostjo.
Do nekje tretjega srečanja se je le odprla. Dejala je, da je postopoma spoznala, da je v tej skupini nihče ne sodi, da lahko izrazi svoje mnenje brez strahu. Ugotovila je, da je v »varnem« prostoru, kjer so različna mnenja sprejeta, spoštovana in zaželjena.
Ko je to razumela (in sprejela, saj takšnega načina do takrat ni bila vajena), se je zgodila sprememba. Počasi je začela deliti svoje izkušnje – najprej previdno, nato pa vedno bolj odprto. Delila je svoje življenjske izzive, strahove, sanje in upanja. Skupina jo je sprejela z odprtimi rokami, njena mnenja so bila cenjena, njena prisotnost pa dragocena kot prisotnost vseh ostalih udeležencev.
Marjetka je povedala, da se je ta izkušnja v skupini odrazila tudi v zunanjem okolju. Postala je bolj odprta v komunikaciji z družino, prijatelji in sodelavci. Njena telesna drža se je spremenila, govorila je z večjo gotovostjo ter sprejemala izzive, ki se jih prej ni upala lotiti.
Kaj lahko storimo za svojo samozavest mi sami?
Ustvarimo si svoj varen prostor in se obdajmo z ljudmi, ki jim zaupamo – v takšnem okolju se lažje odpremo, izrazimo in rastemo.
Prepoznavanje in spreminjanje notranjih vzorcev – opazujmo, kako govorimo sami s seboj in katere zgodbe si pripovedujemo.
Postavljanje realnih ciljev – majhni dosegljivi cilji trdneje in trajneje gradijo samozavest kot nedosegljivi ideali.
Sočutje do sebe – namesto samokritičnosti prakticirajmo razumevanje in podporo.
Praznovanje dosežkov – prepoznajmo in proslavimo tudi manjše uspehe.
Iskanje podpore – podpora bližnjih, mentorjev ali coacha lahko bistveno pospeši rast in razvoj.
Samozavest kot življenjska veščina
Samozavest ni nekaj, kar imamo ali nimamo – je veščina, ki se je lahko naučimo in jo razvijamo. Vsak korak k večji samozavesti je dragocen. Pomembno je, da se spomnimo, da smo v redu takšni, kot smo, da lahko krepimo svoja močna področja in da imamo pravico do svojega prostora v tem svetu.
Zgodba naše udeleženke NLP Praktika nam kaže, da se tudi najgloblji vzorci nesamozavestnosti lahko spremenijo, ko najdemo pravo podporo in varno okolje za rast. Njena preobrazba od tihega opazovalca do samozavestnega člana skupine je dokaz, da je sprememba mogoča za vse nas. Tudi za vas.
In zavedajmo se: samozavest ni aroganca ali občutek superiornosti. To je zdrav odnos do sebe, ki temelji na samosprejemanju, razumevanju lastnih vrednosti in sposobnosti ter pogumu za avtentično življenje.
Nataša Šafhalter Đukić,
NLP Trener in NLP Coach
