Individualni coaching je ena na ena interakcija med coachem in posameznikom, osredotočena na specifične cilje, kot so izboljšanje vodstvenih veščin, reševanje osebnih izzivov in drugo.

Timski coaching pa vključuje delo s celotno ekipo, s poudarkom na izboljšanju skupinske dinamike, komunikacije in doseganju skupnih ciljev.

John Whittington v knjigi Systemic Coaching and Constellations poudarja, da je pristop, ki vključuje celoten sistem, ključnega pomena za trajnostne spremembe v ekipni dinamiki.

1. Izboljšanje timske dinamike: Ko se ekipa sooča s težavami, kot so pomanjkanje zaupanja, slaba komunikacija ali konflikti, timski coaching omogoča celostno naslovitev teh izzivov, saj črpa iz celotnega sistema in ne gleda posameznike ločeno.
2. Skupni cilji in usklajenost: Timski coaching je posebej uporaben, kadar je potrebno izboljšati usklajenost in enotnost v ekipi, saj osvetljuje različnosti v sistemih, ki jih posamezniki prinesejo v tim, kar daje vpoglede vsem članom tima.
3. Kompleksni projekti: Pri projektih, ki zahtevajo tesno sodelovanje, pomaga pri jasnejši razdelitvi vlog in odgovornosti, predvsem s poznavanjem močnejših delov sistema.
4. Organizacijske spremembe: V obdobjih večjih sprememb timski coaching podpira ekipo pri prilagajanju novim razmeram. Tendenca k spremembam je pri ljudeh različna, sistemski coaching pa to tendeco postavi na enotni – sistemski imenovalec, ki je običajno hitrejši.

Pri odločanju med individualnim in timskim coachingom je pomembno upoštevati naslednje dejavnike:

• Narava ciljev: Če gre za razvoj specifičnih vodstvenih kompetenc, je primernejši individualni coaching. Kadar pa se cilji nanašajo na izboljšanje skupinske dinamike, doseganje skupnih ciljev, uvajanje sprememb v organizaciji,  je bolj ustrezen timski coaching.
• Proračun in viri: Timski coaching je pogosto bolj stroškovno učinkovit, saj vključuje več članov ekipe hkrati, pri čemer so lahko en drugemu v oporo.
• Časovna razpoložljivost: Timski coaching omogoča hitrejše rezultate pri delu z večjim številom zaposlenih. Rezultati osebnega coachinga lahko namreč v timih z napeto timsko dinamiko hitro izgubijo na učinkovitosti. S sistemskim coachingom spremembe apliciramo na celoten tim.
• Globina dela: Individualni coaching omogoča globlje vpoglede v osebne izzive, medtem ko timski pristop naslavlja širšo dinamiko ekipe in sistemske nepravilnosti.

Sistemski coaching ponuja številne prednosti, ki prispevajo k izboljšanju delovanja posameznikov, timov in organizacij kot celote. Med najpomembnejše pa bi izpoistavila:

1. Celostno razumevanje sistemov: Sistemski coaching omogoča vpogled v kompleksne odnose in dinamike znotraj organizacije, kar vodi do boljše usklajenosti in učinkovitosti. John Whittington, avtor knjige Systemic Coaching and Constellations, poudarja, da ta pristop vrača dostojanstvo, jasnost in pretok posameznikom ter koherenco timom in organizacijskim sistemom, ki jih ustvarjajo in v njih delujejo.
2. Izboljšana komunikacija in sodelovanje: Sistemski coaching spodbuja odprto komunikacijo, krepi zaupanje med člani tima in izboljšuje sodelovanje, kar vodi do večje produktivnosti in inovativnosti. Po mojem mnenju, sistemski coaching zmanjšuje konfliktne situacije v timih in povečuje sodelovalnost.
3. Trajnostne spremembe: Sistemski coaching se osredotoča na globoke vzorce in dinamike znotraj sistema, kar omogoča trajnostne spremembe in dolgoročne izboljšave v delovanju organizacije. Whittington v svoji knjigi opisuje, kako lahko ta pristop popolnoma spremeni način, kako gledamo na organizacijske sisteme, sodelujemo z njimi in v njih uvajamo spremembe.

Izbira med individualnim in timskim coachingom je odvisna od specifičnih potreb in ciljev organizacije ali posameznika. Razumevanje prednosti in omejitev vsakega pristopa omogoča bolj informirano odločitev in zagotavlja, da bo izbrana metoda najbolj ustrezala dani situaciji. Kot poudarja John Whittington, je delo s celotnim sistemom ključno za trajnostne izboljšave v timskem delovanju. Odločitev pa je vaša!

Avtorica: Irena Grofelnik