Vsi se kdaj znajdemo na življenjski poti, kjer se soočamo s bolj ali manj pomembnimi odločitvami. Nekatera lahko močno vplivajo na našo prihodnost in nam odprejo ali pa zaprejo kakšna vrata. V takšnih trenutkih je zaupanje vase in v svoje odločitve ključnega pomena. Vendar pa to zaupanje ni vedno samoumevno; pogosto ga je treba graditi postopoma, z vztrajnostjo in učenjem iz lastnih izkušenj.

Naj delim svojo osebno pot do tega, kako sem sama pričela močneje zaupati vase in v svoje odločitve.

Moja pot do zaupanja vase se je začela s preprostim, a globokim spoznanjem: moje mnenje, občutki in odločitve so pomembni in vredni. To se morda sliši preprosto, a pogosto smo obkroženi z mnenji drugih ljudi – prijateljev, družine, sodelavcev – in lahko hitro začnemo dvomiti v svojo lastno presojo in odločitve. Mnenju drugih dajemo večjo vrednost, pričnemo dvomiti v naše odločitve, saj imajo oni drugačno mnenje od našega. Zato je bilo zame ključno, da sem se naučila ceniti tako svoje misli, moj način razmišljanja (ki je bil včasih drugačen od načina drugih) in tudi čustva ter občutke ter jih sprejeti kot pomemben del svojega odločanja.

Eden izmed ključnih trenutkov na moji poti je bil, ko sem se zavedla, da so tudi napake del procesa. Prej sem se namreč bala narediti napako, saj sem se bala posledic in obsojanja drugih. “Kaj bodo pa drugi rekli”. Poznan stavek, kajne? Sčasoma sem ugotovila, da so prav napake tiste, iz katerih se največ naučimo. Vsakič, ko sem se soočila s posledicami svojih odločitev – bodisi pozitivnimi ali negativnimi – sem se nekaj novega naučila. “Kaj se lahko naučim iz te izkušnje? Kako lahko naslednjič ravnam drugače, bolje?” sta postala stavka, ki sta me pričela spremljati. Dala sta mi priložnost za rast kot me tudi razbremenila neke teže in kritike, da nekaj nisem naredila ok. Vsa ta spoznanja so mi pomagala oblikovati boljše presoje v prihodnosti, kar je postopoma krepilo moje zaupanje vase.

“Zaupajte svojemu srcu.”

To je stavek, ki ga polagam na srce vsem svojim tečajnikom. Zaupanje vase je tesno povezano z razvojem intuicije in intuicija ni nič drugega kot notranji glas, ki nas vodi pri odločanju. Pogosto ga zatremo zaradi zunanjih vplivov ali strahu, vendar pa je intuicija močno orodje, ki ga je vredno razvijati. Sama sem s poslušanjem svoje intuicije postopoma pridobivala več zaupanja v svoje odločitve, saj sem videla, da ko sem sledila svojemu notranjemu občutku, da so se moje odločitve pogosto izkazale za pravilne. Kdo bo pa najbolje vedel, kaj je za nas najboljše, če ne mi sami?

Seveda ne. Trenutki dvomov so se še vedno pojavljali. A to je povsem normalno, saj je dvom naravni del človeškega uma. Pomembno pa je, kako se s temi dvomi soočimo. Namesto da bi se predala strahovom in negotovostim ter podlegla svojemu notranjemi glasu – kritiku, sem se odločila, da se bom z njimi soočila. Pri tem mi je zelo pomagala meditacija – čuječnost, s katero sem se naučila ustaviti svojega notranjega kritika in dvomljivca, zbrati svoje misli, jih ponovno analizirati in sprejeti odločitev brez pritiskov.

Pri gradnji zaupanja vase je pomembno tudi okolje, v katerem se gibljemo. Obkrožiti se je potrebno s pozitivnimi in podpornimi ljudmi, ki verjamejo vate in te spodbujajo.

Sama sem imela srečo, da sem se v tistem času izobraževala na NLP Diplomi in NLP Praktiku in bila obkrožena z ljudmi, ki so v življenju prav tako bili na poti sprememb in osebne rasti, kar mi je dalo dodatno moč, da sem vztrajala na svoji poti.

Zaupanje vase in v svoje odločitve ni nekaj, kar bi pridobili čez noč. Gre za dolgoročen proces, ki zahteva potrpežljivost, vztrajnost in predvsem zavedanje, da je vsak korak na tej poti pomemben. Včasih težak, včasih lažji. Moje potovanje je bilo polno izzivov, vendar mi je prineslo tudi veliko osebno rast in zadovoljstvo. Danes se soočam z odločitvami z večjo samozavestjo in zavedanjem, da sem sposobna sprejeti prave odločitve zase. To zaupanje mi omogoča, da živim bolj izpolnjeno in srečno življenje. Ne obremenjujem se več s tem, kaj bodo rekli drugi (ki jim tako ali tako nikoli ni prav, kar narediš). Samo spomnite se zgodbe o osličku, kmetu in kmetici, ki gredo na tržnico. Vaščanom ni bilo prav, ali sta ga jezdila, hodila ob njem, ali ga je jezdil le en od njiju… No, takšni smo ljudje velikokrat :)

Naj bo ta zgodba tudi navdih tudi za vas!

Nataša Šafhalter Đukić, NLP Trener in NLP Coach